V vročih poletnih dneh je se posebno zadušljivo v neprezračenem hlevu. V taki situaciji ni neprijetno samo ljudem, ampak tudi živini. Ljudje se lahko ohladimo kje drugje, živina pa se ne more premikati in mora prenašati vročino v zatohlem hlevu dan za dnem.
Živina lahko doživi vročinski stres. Krave začnejo porabiti energijo za hlajenje lastnega telesa, ko se temperature v hlevu dvignejo nad 20 stopinj. V obliki potenja odvečno energijo odvajajo v ozračje. Vročina negativno vpliva na meso in mleko.
Hlevski ventilatorji vse to lahko preprečijo. Kmetu bodo omogočili dovod svežega zraka v hlev. Poskrbeli bo za okolje živine. Poznamo več vrst ventilatorjev. Stropni ventilator je ena izmed izbir. Stropni ventilator poskrbi za kroženje zraka. Kmetu pozimi ne sme uhajati topel zrak ven iz hleva in mrzel zrak iz okolice v hlev.
Hlevski ventilatorji bodo ravno tako to počeli, če bo izklopljeni. Namestimo lahko tudi aksialni prezračevalni ventilator z ali brez zapiralnih žaluzij.
Hlevski ventilatorji imajo torej dve funkciji.
Leto je letos v marsičem posebno. Koruza je letos zelo hitro prisilno dozorela in to zaradi suše. Zrnje koruze ima izredno malo vlage. Za spravilo koruznega zrnja je sušenje dobro. Pomanjkanje vlage je neugodno za siliranje koruznega zrnja. Koruzno zrnje ne sme biti presuho. Lahko povzroči slabši potek zakisanja silaže.
Siliranje koruze pa ima tudi nekaj svojih pravil. Silos se mora napolniti v čim krajšem času Čim boljše naj bo stlačena masa. Čim bolj fino zmleto mora biti storž ali koruzno zrnje. Z folijo naj bo silos zrakotesno pokrit.
Relativno poceni je sušenje tako suhega zrnja. Če se pa odločite za to morate dodati masi dodati vodo. Siliranje in dodajanje vode po navadi ne najdemo v istem stavku
Siliranje nam pomaga konzervirati krmo za živino, naj bo to koruza ali skoraj sveže, pokošena trava. Silirano krmo lahko spravimo v silose, bale ali kocke.